Перевод: со всех языков на все языки

со всех языков на все языки

Со всех языков на:
Все языки
Со всех языков на:
Все языки
Русский
Словенский

vso noč

Толкование Перевод

1 noč

ночь

vsako noč - каждую ночь

vso noč - всю ночь, в течение всей ночи

ponoči - нóчыо

po nočeh - по ночам

ne spati vso noč - провести бессонную ночь

lahko noč - спокойной ночи!

velika noč - Пасха

sveta noč - Рождественский сочельник

Slovensko-ruski slovar > noč
2 night

noun

1) (the period from sunset to sunrise: We sleep at night; They talked all night (long); He travelled by night and rested during the day; The days were warm and the nights were cool; ( also adjective) He is doing night work.) noč; nočen

2) (the time of darkness: In the Arctic in winter, night lasts for twenty-four hours out of twenty-four.) noč

•

- nightly
- night-club
- nightdress
- nightgown
- nightfall
- nightmare
- nightmarish
- night-school
- night shift
- night-time
- night-watchman
* * *
[náit]
noun

noč; večer, mrak, tema (tudi figuratively)

at ( —ali by, in the) — ponoči

all night (long) — vso noč

night by night — noč za nočjo

night and day — noč in dan, vedno

in the dead of night — v gluhi noči

a dirty night — viharna noč

to bid ( —ali wish) s.o. good night — želeti komu lahko noč

to have a night out ( —ali off) — imeti prost večer

last night — sinoči

the night before last — predsinoči

to make a night of it — krokati, prekrokati noč

colloquially o'nights — ponoči

to pass a good (bad) night — dobro (slabo) spati

to stay the night at — prenočiti v (kraju), pri (kom)

one-night stand — enkratna predstava

this night — drevi

to turn night into day — ponoči delati

he went forth into the night — noč ga je vzela

English-Slovenian dictionary > night
3 pokonci

стойком, стоймя, на ногах

(lasje) дыбом

biti pokonci - не ложиться спать

vso noč je bil pokonci - он не спал всю ночь, он был на ногах всю ночь

je že pokonci - он уже на ногах, он уже встал

lasje so mu stali pokonci - волосы дыбом стояли

Slovensko-ruski slovar > pokonci
4 prebedeti

просидеть (просиживать) (без сна)

prebedeti vso noč - не спать всю ночь, бодрствовать всю ночь

Slovensko-ruski slovar > prebedeti
5 prečuti

просидеть (просиживать) (без сна)

prečuti vso noč не спать всю ночь, бодрствовать всю ночь

Slovensko-ruski slovar > prečuti
6 skoz(i)

сквозь, через

vse skoz(i) - насквозь, совсем

skoz(i) vso noč всю ночь напролёт

skoz(i) vse 18 stoletje - через весь восемнадцатый век

Slovensko-ruski slovar > skoz(i)
7 zatlsniti

зажать (зажимать)

закрыть (закрывать)

zatlsniti oči nad čim - посмотреть сквозь пальцы

vso noč nisem za-tisnil oči - я всю ночь глаз не сомкнул

Slovensko-ruski slovar > zatlsniti
8 banner

['bænə]
noun

1) (a military flag.) prapor

2) (a large strip of cloth bearing a slogan etc: Many of the demonstrators were carrying banners.) transparent

* * *
I [baenə]
noun

prapor, zastava; figuratively znak, simbol; naslov z velikimi črkami preko cele strani časopisa

to unfurl the banner — razviti zastavo

American jocosely to carry the banner — klatiti se vso noč, ne imeti zatočišča
II [baenə]
adjective

American slang glaven; prvovrsten; viden

English-Slovenian dictionary > banner
9 make

[meik] 1. past tense, past participle - made; verb
1) (to create, form or produce: God made the Earth; She makes all her own clothes; He made it out of paper; to make a muddle/mess of the job; to make lunch/coffee; We made an arrangement/agreement/deal/bargain.) narediti

2) (to compel, force or cause (a person or thing to do something): They made her do it; He made me laugh.) pripraviti koga do česa

3) (to cause to be: I made it clear; You've made me very unhappy.) narediti

4) (to gain or earn: He makes $100 a week; to make a profit.) zaslužiti

5) ((of numbers etc) to add up to; to amount to: 2 and 2 make(s) 4.) znašati

6) (to become, turn into, or be: He'll make an excellent teacher.) postati

7) (to estimate as: I make the total 483.) oceniti

8) (to appoint, or choose, as: He was made manager.) imenovati

9) (used with many nouns to give a similar meaning to that of the verb from which the noun is formed: He made several attempts (= attempted several times); They made a left turn (= turned left); He made (= offered) a suggestion/proposal; Have you any comments to make?)
2. noun
(a (usually manufacturer's) brand: What make is your new car?) znamka

- maker
- making
- make-believe
- make-over
- makeshift
- make-up
- have the makings of
- in the making
- make a/one's bed
- make believe
- make do
- make for
- make it
- make it up
- make something of something
- make of something
- make something of
- make of
- make out
- make over
- make up
- make up for
- make up one's mind
- make up to
* * *
I [méik]
noun

delo, izdelovanje; economy izdelek, fabrikat, proizvod, (tovarniška) znamka; kroj, fasona; technical vrsta, oblika, tip, proizvodnja; postava, stas; zgradba (zgodbe); electrical spoj, kontakt; napoved aduta (bridge), mešanje kart

our own make — naš izdelek

of best English make — najboljše angl. kvalitete

is this your own make — si to sam naredil?

electrical to be at make — biti spojen

slang to be on the make — biti na lovu za denarjem, za dobičkom; vzpenjati se (družbeno)

British English nautical make and mend — prost čas za mornarje
II [méik]
1.

transitive verb

delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz); predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v); pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti; figuratively napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.); povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti ( she ŋs him a good wife); znesti, znašati; imenovati za ( he was made a general); (z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk); meniti, misliti, predstavljati si ( what do you make of it); colloquially imeti koga za kaj ( I make him an honest man); zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot); slang zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči; nautical zagledati (kopno); British English jesti; imeti (govor); mešati karte; electrical spojiti American slang identificirati koga;

2.

intransitive verb

nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to); nastopiti (plima), naraščati (voda); figuratively povzročiti, pripeljati do

to make advances — truditi se koga pridobiti

to make no account of — ne ozirati se na kaj

to make allowance for — upoštevati, biti uvideven

to make amends for — odškodovati, oddolžiti se za kaj

to make angry — zjeziti

to make an appointment — dogovoriti se za sestanek

to make as if ( —ali as though) — pretvarjati se, hliniti

as you make your bed so you must lie upon it — kakor boš postlal, tako bož ležal

to make a bag — imeti dober lov

to make the bed — postlati

to make believe — pretvarjati se, hliniti

to make a bid for — truditi se za, potegovati se za kaj

to make bold — drzniti si, upati si

to make no bones about — povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj

to make one's bread — vzdrževati se sam

slang to make book — ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah

this book makes good reading — ta knjiga se dobro bere

to make or break s.o. — pripeljati koga do uspeha ali poloma

to make a clean breast of — priznati, olajšati si srce

to make bricks without straw — delati nekaj neizvedljivega

to make the best of — izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim

to make cards — mešati karte

to make certain — prepričati se

to make clear — objasniti, razložiti

to make the door upon s.o. — zapreti komu vrata

to make a difference to — biti važno, spremeniti stvar

to make s.th. do — ali to make do with a.th. — zadovoljiti se s čim

to make no doubt — ne dvomiti

to make both ends meet — shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom

to make eyes at — spogledovati se, zaljubljeno koga gledati

to make an effort — potruditi se

to make excuses — opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se

to make an example of — eksemplarično kaznovati

to make an exhibition of o.s. — spozabiti se

to make faces at — pačiti se komu

to make a face — nakremžiti se

to make a figure — zgledati smešen

to make a fire — zakuriti

you are made for this job — si kot ustvarjen za to delo

to make one's fortune — obogateti

to make a fool of o.s. — biti za norca

to make a fool of s.o. — imeti koga za norca

to make free with — brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim

to make friends with — sprijateljiti se s kom

to make fun ( —ali game) of — zasmehovati koga, zafrkavati

to make a go of — uspeti v čem

to make good — uspeti

to make s.th. good — povrniti, kriti, nadoknaditi

to make a hash of — pokvariti, zavozlati (zgodbo)

to make a habit of it — priti v navado

to make haste — pohiteti

to make hay — pospraviti seno

to make hay of — napraviti zmešnjavo

to make hay while the sun shines — kovati železo dokler je vroče

to make head(way) — napredovati

to make headway against — premagati (težave)

not to make head or tail of — ne razumeti

American to make a hit — postati popularen

to make o.s. at home — biti kakor doma

American to make it — uspeti

nautical to make it so — izvršiti nalog

to make it hot for s.o. — naščuvati javnost proti komu, preganjati koga

to make things humorously gladko izpeljati (da teče kot po maslu)

American to make a killing — nenadoma zaslužiti ali priti do denarja

to make known — sporočiti, objaviti

to make land — zagledati kopno, pripluti v pristanišče

to make light ( —ali little) of — podcenjevati, nalahko jemati

slang to make like — posnemati

to make a living — preživljati se

to make one's own life — živeti svoje življenje, hoditi svojo pot

to make love to — ljubimkati, spolno občevati s kom

to make one's mark — napraviti karijero, izkazati se

to make one's mark on — vtisniti svoj pečat

to make or mar — pripeljati do uspeha ali poloma

to make a match — dobro se omožiti (oženiti)

to make a good meal — dobro jesti

to make merry — hrupno proslavljati, bučno se veseliti

to make minoemeat of — izpodbiti, popolnoma premagati

to make a monkey out of — osmešiti koga

to make money — dobro zaslužiti, obogateti

to make the most of — čim bolj izrabiti

to make a mountain out of a molehill — napraviti iz muhe slona

to make mouths at — pačiti se komu

to make s.o.'s mouth water — vzbuditi zavist ali željo

to make move — lotiti se česa, odpraviti se, kreniti

to make much of — ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi

to make a name for o.s. — napraviti si ime

to make a night of it — prekrokati vso noč

to make a noise in the world — postati slaven, zasloveti

to make nothing of — ne razumeti, biti zmeden

to make of — tolmačiti, razlagati si

to make one of — priključiti se

to make the pace — voditi, diktirati tempo

to make passes at — objemati, ljubkovati, dvoriti

to make peace — skleniti mir

to make one's pile — obogateti, spraviti denar na kup

to make a play for — poskužati pridobiti

to make a plunge — lotiti se brez pomisleka, visoko staviti

nautical to make port — pripluti v pristanišče

to make a point of — vztrajati pri čem, predvsem se potruditi

to make a price — nastaviti ceno

to make a practice of — imeti navado, navaditi se

to make a racket — biti zelo hrupen, razgrajati

to make ready — pripraviti

to make the rounds — obhoditi (stražar)

to make sail — odpluti, odjadrati

to make o.s. scarce — izginiti

to make a scene — napraviti komu neprijetno sceno

to make no secret of — ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati

to make shift with — pomagati si, nekako urediti

to make s.o. sit up — koga zelo presenetiti

to make a good (poor) showing — dobro (slabo) se izkazati

to make it snappy — podvizati se

to make s.o. sore — razjeziti koga

to make a splash — napraviti senzacijo

to make a speech — imeti govor

to make great strides — hitro napredovati

to make a stab at — poskusiti kaj narediti

nautical to make sternway — ritensko pluti, zaostajati, nazadovati

to make a stand — zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)

to make sure — prepričati se

to make a clean sweep of — dobro pomesti, vse odstraniti

to make tick — pripraviti do dela

to make good time — hitro napredovati

this makes the 10th time — to je že desetič

to make a good thing of — obrniti v svojo korist

to make a touch — sposoditi si, poskušati si sposoditi

to make hacks for — odpraviti se kam, napotiti se

American to make the team — biti sprejet v moštvo

to make a train — ujeti vlak

to make a trial of — poskusiti, preizkusiti kaj

to make o.s. understood — jasno se izraziti

to make use of — uporabiti kaj

to make way — utreti si pot, napredovati

to make one's way in the world — uspeti v življenju

to make one's way — out oditi

to make way for — umakniti se komu

to make s.o. out of his wits — spraviti koga ob pamet

to make war upon — vojskovati se s kom

nautical to make heavy weather — prebijati se po razburkanem morju

to make short work of — hitro kaj končati

to make water — scati

English-Slovenian dictionary > make
10 rain

[rein] 1. noun
1) (water falling from the clouds in liquid drops: We've had a lot of rain today; walking in the rain; We had flooding because of last week's heavy rains.) dež

2) (a great number of things falling like rain: a rain of arrows.) dež
2. verb
1) ((only with it as subject) to cause rain to fall: I think it will rain today.) deževati

2) (to (cause to) fall like rain: Arrows rained down on the soldiers.) deževati

•

- rainy
- raininess
- rainbow
- rain check: take a rain check
- raincoat
- raindrop
- rainfall
- rain forest
- rain-gauge
- keep
- save for a rainy day
- rain cats and dogs
- the rains
- as right as rain
- right as rain
* * *
I [réin]
noun

dež (& figuratively), naliv, plural deževje, nalivi

the rains — deževna doba (v tropih)

the Rains nautical deževna cona (Atlantika, ɔ°-10° sev. širine)

a rain of ashes — dež pepela

a rain of compliments (congratulations) — dež, ploha komplimentov (čestitk)

rain or shine — ob vsakem vremenu, figuratively v vseh okoliščinah, naj se zgodi, kar hoče

a heavy rain — naliv, ploha

we shall go rain or shine — šli bomo, pa naj dežuje ali sije sonce, ob vsakem vremenu

it was pouring with rain — lilo je v potokih

to stand in the rain — stati v dežju
II [réin]
intransitive verb

deževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti; figuratively padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem ( upon na); transitive verb liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež), figuratively prelivati (solze); metati (kamenje) ( upon na)

it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks — lije kot iz škafa

it rained all night — vso noč je deževalo

it is likely to rain — kaže na dež, dež preti

it rained heavy drops — debele kaplje so deževale

blows rained upon him — udarci so deževali nanj

to rain stair-rods slang deževati v ravnih, vertikalnih curkih

tears rained down her cheeks — solze so ji lile po licih

her eyes rained tears — iz oči so ji lile, tekle solze

it never rains but it pours figuratively nesreča nikoli ne pride sama

it rains in — dežuje noter (v sobo)

it has rained itself out — izlilo se je

English-Slovenian dictionary > rain
11 sit up

1) (to rise to a sitting position: Can the patient sit up?) pokonci sedeti

2) (to remain awake, not going to bed: I sat up until 3 a.m. waiting for you!) bedeti

* * *

intransitive verb zravnati se, pokonci sedeti; colloquially iz ležečega se dvigniti v sedeči položaj; ostati (dolgo) na nogah

to sit up late — hoditi pozno spat

I sat up for him — čakal sem ga buden

to make s.o. sit up slang preplašiti, osupiti koga; figuratively nagnati koga na težko delo

that will make them sit up — to jih bo začudilo (osupilo)

she sat up all night nursing him — vso noč je bedé presedela in ga stregla

to sit up and take notice — nenadoma postati pozoren, pokazati interes, napeti ušesa, pozorno prisluhniti

English-Slovenian dictionary > sit up
12 dead

[ded] 1. adjective
1) (without life; not living: a dead body; Throw out those dead flowers.) mrtev

2) (not working and not giving any sign of being about to work: The phone/engine is dead.) pokvarjen

3) (absolute or complete: There was dead silence at his words; He came to a dead stop.) popoln
2. adverb
(completely: dead drunk.) popolnoma

- deaden
- deadly 3. adverb
(extremely: deadly dull; deadly serious.) zelo

- dead end
- dead-end
- dead heat
- dead language
- deadline
- deadlock
* * *
I [ded]
adjective

mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

American colloquially dead above the ears — neumen, topoglav

dead end — slepa ulica; figuratively zagata

dead and gone — že davno mrtev

dead colour — osnovna barva

dead failure — popoln polom

dead forms — same formalnosti

to flog a dead horse — zaman si prizadevati

American dead freight — nepokvarljiv tovor

American slang dead from the neck up — trapast, butast

a dead frost — popoln polom

military dead ground — ozemlje, ki je zunaj streljaja

a dead halt — nenadna ustavitev

dead heat — tekma brez zmagovalca

dead hand — neprodajen

dead letter — nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo

dead level figuratively enoličnost, neučinkovitost

to make a dead set on — napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo

dead march — žalna koračnica

colloquially dead men ( —ali marines) — izpite, prazne steklenice

as dead as a doornail ( —ali mutton, nit) — mrtev ko hlod

dead nuts on — popolnoma zaverovan, navdušen za kaj

dead office — pogrebni obredi, zadušnica

perfectly dead — neznosen

dead reckoning marine približna ocena (dolžine poti)

dead secret — največja skrivnost

dead stock — mrtvi kapital; neprodajno blago

dead set — oster napad

waiting for dead man's shoes — čakanje na dediščino

dead wall — stena brez vrat in oken

dead weight — lastna teža; figuratively huda ovira napredka

dead wind — nasprotni veter

dead wood — posušen les; izvržek, izbirek

dead silence — popolna, mrtva tišina
II [ded]
adverb

skrajno, popolnoma, docela

dead against — naravnost proti

dead broke — brez ficka

dead ahead — naravnost naprej

to cut s.o. dead — ignorirati koga, ne pozdraviti ga

dead tired — na smrt utrujen

dead sure — popolnoma prepričan

dead set against — nepopustljivo proti

dead earnest — čisto resno

dead on the target — naravnost proti cilju

to stop dead — nenadoma se ustaviti
III [ded]
noun

smrtna tišina, mrtvilo

the dead plural mrtvi, pokojniki, umrli

in the dead of the — night v najtemnejši noči

in the dead of winter — sredi zime

colloquially on the dead — odločno, resno; plural mineralogy jalovina

the quick and the dead — živi in mrtvi

English-Slovenian dictionary > dead

См. также в других словарях:

vès — vsà vsè [vǝs] zaim., ed. m. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, za neživo vès, za živo in v samostalniški rabi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; ž. vsè, vsèj stil. vsì, vsò, vsèj stil. vsì, vsò; s. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, vsè, za živo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bedéti — ím tudi bdéti ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čúti — 1 čújem nedov. in dov., čúl in čùl (ú ȗ) raba peša 1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prespáti — spím dov., prespì prespíte; prespál (á í) 1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krókati — am nedov. (ọ̑) pog. udeleževati se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: krokal je s prijatelji / vso noč je krokal / ekspr. nocoj se mu ni ljubilo krokati krokajóč a e: krokajoča študentovska družba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péti — pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potíkati — am nedov. (ȋ) drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potíti se — ím se nedov. (ȋ í) 1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil; vso noč se je potil; debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti; stene v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báti se — bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

vso noč

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

vso noč

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: